Demokratia
Demokratia otprilika značinela narodoskiri vlast ja narodoskiri zor. Jekh temelikani ginda e demokratiaja tani so odova manuš soj tano državjani ja bešela ki jekh phuv, ka ovel ole šaipa te učestvuinel hem te gindinel sar ka upravinelpe i država. Obično akava kjerelape prekal o redovno izboria.
Jekh aver demokratikani temelnikani ginda tani so sa o manuša tane isto vredno hem ka ovel olen isto hakia. Ki jekh demokratia ka gindinelpe hem te vakerelpe ko mangena hem isi šaipa ko phravdo te izrazinelpe misle ko vakeriba ja ko hramoviba.
I demokratia šaj ko aver čhane te dičhol
O demokratie šaj te funkcirinen ko pobut čania hem o demokratikane phuvja odbirindže pobut čania te uredinen sar ka upravinelpe i phuv.Ko pobuteder demokratikane phuvja isi diso kaske vakerelape prestavnikani demokratia. Odova značinela so o bešaria ko redovno izboria odbirinena političaren so ka predstavinel olen hem ka upravinen e državaja. I Švedia tani jekh predstavnikani demokratia.
Keda e bešarenge dozvolinelape te učestviunen hem te odlučinen, ko misal ko jekh referendum, odoleske vakerelape direktnikani demokratia. Ki Švedia održindžepe nacionalnikane referendiumia, ko misal baši nuklearno energia hem členstvo ko EU. Ki Švedia i obično vrsta referendiumi tani godidejbaskiri hem o političaria na valjani te sledinen olengoro rezultati.
O krali tano e državakoro šefi ama isi ole tikni zor
O hembaro predstavniko ki jekh država akharelape državakoro šefi. Ki Švedia tano o krali ja i kralica kola tane državakere šefia. Ama e državakere šefe nae nisavo politikano zor ki Švedia, nego skoro isi sade simbolikane funkcie.