Kratko baši EU:ri historia
I idea te formirinelpe EU ali palo o dujto svetsko mariba. Šov phuvja osnovindže Evropakiri angarengiri – hem čelikoskiri zaednica 1952. Jekh ginda sine o phuvja barabarikane te len ogdovornost bašo angar hem čeliko, so sine importantnikane surovine ki maribaskiri industia. Ko akava čani ka izbeginelpe disavi edinstveno phuv pale te vooružinelpe. Akava sine o angluno čekori ko EU.ro formiriba.
O sorabotiba1958 nakhlo, ko misal ko zemjodelsko – hem trgoviakiri politika. Soro sorabotiba 1967 akardžape EZ, Evropakiri zaednica.
Vaktea o sorabotiba maškar o phuvja bajrardžape ko pobut thana. 1993 i EZ uli EU – Evropakiri Unia. Tegani formirindžape jekh andruno barabarikano pazari baši roba, usluge, manuša hem kapitali andre ko EU.
1999 uvedindža o EU i ekonomikani hem monitarnikani unia (EMU) e barabarikane valutaja evro. Sar jekhto o evro uvedindžape sar jekh elektronikani valuta hem ko 2002 ale evro lilale hem hurde love.Avdive isi 20 taro o EU- državen evro sar valuta. I Švedia na učestvuinela ko evrosorabotiba.
Telo o berša so pobut države ule členia ko EU. Dži ko maškar taro o 1990 – šeliberš dži ko 2013 o EU barilo taro 12 sar hembut 28 člensko države.
O EU avdive sostavinelape taro 27 države so barabar isi olen 448 milionja gradžania.