Adžahar fungirinela o EU

I EU-komisia predložinela neve EU-kanunia hem kontrolirinela so o člensko države uvedinena o kanunia. I EU- komisia saikerelape taro jekh zastupniko tari sako člensko država hem prestavinela soro EU. Jekh nevo zastupniko odbirinelape sako pandžto berš.

E Ministerengoro godidejba odlučinela bašo neve EU:re kanunia, obično barabar e Evropakere parlamentea. I Švedikani vlada hem avera vlade ko EU-države učestvuinena jekhe ministerea pri sako khedipa ko EU: ro ministereskoro godidejba. Savo ministeri ka učestvuinel ko godidejbaskoro khedipa zavisinela savo pučiba ka diskutirinelpe. E Ministereskoro godidejba khedelape ko deš razno sastavia, konstelacie, zavisno tari i politikani oblast.

E Evropakoro parlamenti odlučinela neve EU-kanunia, obično barabar e ministereskere godidejbaja. Sako pandžto berš e Evropakere parlamenteskere členia odbirinenape taro o državjania ko sa EU-phuvja ko direktno izboria.

E Evropakoro godidejba utvrdinela smernice bašo barevakteskoro sorabotiba ko EU. Ko Evropakoro godidejba arakhenape o EU-državengere – hem e vladakere šefia. Tari i Švedia učestvuinela o premijeri.

EU- krisi sudinela ko sporia maškar EU- institucie hem o člensko države. O krisi isto tumačinela e EU:re kanunia.  

Evropakoro reviziakoro krisi kontrolirinela či e EU:re love koristinenape hem izložinenape ko pravo čani.

E Evropakiri centralno banka bavinelape e monitarno politikaja odole phuvjencar so uvedindže evro, hem potpirinena i opšto ekonomikani politika.

Riksdag hem EU

Jekh tari e parlamenteskiri hemimportantno zadača tani te odlučinel neve kanunia. Sar členka ko EU i Švedia predaindža jekh kotor zoralipa te anenpe kanunia ko EU, ama e parlamente ipak isi šaipa te utičinel e kanunenge soj tane odlučime taro EU.

I vlada tani odoja so predstavinela e Švedia ko EU:ro godidejba hem ko Evropakoro godidejba. Ama e vladakere ministeria redovno avena ko parlamenti te diskutirinen EU-pučiba, ko misal razmatriba ko skupštinakoro odbor. Keda o ministeria ka džan ko EU:ro ministerengoro godidejba anibaske odluke bašo jekh nevo EU-kanuni, i vlada sar jekhto mora te povezinel plo stavi bašo kanuneskoro predlog konsultiribaja e parlamenteskere EU:re odborea.  

E Riksdage isto isi aver šaipa te utičinel ko kanuneskere predlogia tari i EU-komisia. O švedikano parlamenti hem e avera phuvjengere parlamentia ka probinen te disave kanuneskere predlogia ka odlučinenpe ko jekh EU-nivo ja nacionalnikano nivo, znači taro EU ja lično taro členengere države. Akava akharelape subsidiarikano probiba. I smisla tani so o EU sade te anel odluka jekhe pučibaske te na kjerdžape pošukar taro sako poedinačno EU-phuvja.

Taro EU- predlog dži ko švedikano kanuni

EU-komisia predložinela jekh nevo EU-kanuni. E EU-komisiakiri zadača tani te predložinel neve EU-kanunia. Odova i komisia kjerela palo so diskutirindža hem kjerdža istrage bašo save neve EU-kanunia valjanena e člensko državenge.  

I vlada hem o parlamenti lena stavi

I EU- komisia bičhavela ple predlogi sa e člensko državenge. Ki Švedia ola bičhavenape ki vlada hem ko palamenti. I vlada informirinela e parlamente bašo plo dikhiba e predlogenge hem ljela e parlamenteskoro dikhiba prekal o razmatriba ko skupštinakoro odbor. I vlada zastupinela e Švedia ko EU: ro ministerengoro godidejba, ama i vlada tani odgovorno aglo o parlamenti keda kerelape lafi sar vastingarenape o EU-pučiba.

O parlamenti isto proceninela te o odluke bašo EU- kanuneskoro predlog valjani te anelpe ko EU-nivo ja ko nacionalnikano nivo ki sako člensko država posebno. Odova akharelape so e EU- kanuneskoro predlog probinelape prema diso so akharelape subsidiaritetikano principi, so značinela keda jekh odluka ka anelpe ko hemefektivnikano politikano nivo soj tani so popaše e državjanenge.

E Evropakoro parlamenti hem e ministerengoro godidejba odlučinena

E Evropakere parlamentareskere členia hem ministeria ko ministerengoro godidejba diskutirinena o predlogo sako peske hem šaj te predložinen promene. Ola barabar odlučinena bašo pobut EU-kanunia hem odoleske mora te složinenpe či jekh kanuni ka šaj te stupinol ki snaga.

I Švedia sprovedinela EU-kanunia

Keda e Evropakoro parlamenti hem e ministerengoro godidejba odlučindža bašo nevo EU-kanuni ka sledinelpe ki Švedia hem ko avera EU-države. Disavo far dovolno tano so i vlada ja o organ uprave prilagodinena disave pravilia, ama disavo far valjani o nacionalnikane kanunia te meninenpe či te skladinenpe e EU- kanunencar. Ki Švedia tegani i vlada ka valjani te predainel jekh predlog, propozicia, ko parlamenti so anela odluke e kanunenge.

I vlada, organ uprave hem o opštine dikhena o nevo kanuni te ovel čačipa. O švedikane krisia dikhena o kanunia te primeninpe.

I EU-komisia kontrolirinela te o EU-phuvja sledinena o EU-kanunia. Te i komisia smatrinela so i Švedia na primeninela o kanunia šaj i komisia te tužinel e Švedia ko EU: ro krisi.